Kdaj je bila v Hraščah, veliki vasi nedaleč od Postojne, kot Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi opisuje naselje ob cesarski cesti, zgrajena prva cerkev, ne moremo z gotovostjo trditi. Vemo pa, da je že pred koncem 15.stoletja, prva lesena cerkvica stala na vzhodnem delu vasi, za nekdanjo Špilarjevo hišo. Ko so leta 1976 kopali temelje za novo Otočanovo hišo, so namreč našli temeljne kamne cerkve in ostanke grobov. Ko je proti koncu 18.stoletja začela propadati in se je Hraščanom verjetno zdela prerevna, so sklenili zidati na drugem, sedanjem mestu novo in predvsem večjo cerkev. Z deli so začeli 27.maja 1795, temeljni kamen so blagoslovili 8.junija istega leta, prvo mašo pa je tedanji hrenoviški dekan Peter Alberti daroval 18.9.1796, ko je bila cerkev tudi blagoslovljena. Po nekaterih podatkih je bila cerkev v začetku načrtovana še precej večja od dosedanje, kar pa naj bi preprečil sam cesar Franc II., ker je ocenil da bi kot taka bila prevelika in predraga za dano število prebivalcev, čeprav je bila grajena z željo da postane kuracijska cerkev. Še vedno pa je cerkev Svete Ane v Hraščah, s svojo 17,90m dolgo ladjo, najdaljša cerkev v župniji.

Cerkev ima tri oltarje, veliki oltar Sv. Ane in dva stranska. Prte za vse tri oltarje je izdelala teta Podružnikova pred prvo svetovno vojno, oltarje pa so krasili tudi na slovesni maši ob 200 letnici cerkve, 15.9.1996. Na oltarju je bila postavljena tudi dragocena oljna slika Sv.Ane v velikosti 180x110 cm, delo Leopolda Layerja, ki je bila leta 1996 restavrirana v delavnici akademskega slikarja Izidorja Moleta. V cerkvi visita tudi prekrasna beneška baročna lestenca, ki sta bila prav tako obnovljena leta 1996.